Zmote glede zdravljenja

Zmote glede zdravljenja

Bolnik in njegovi svojci so lahko zaskrbljeni zaradi številnih zmot, povezanih z zdravljenjem z antipsihotiki.

Poleg tega, da imajo zdravila lahko neželene učinke, se morda sprašujete o morebitni zasvojenosti z njimi. To je pogosta zmota v zvezi z antipsihotičnim zdravljenjem, saj takšna zdravila ne povzročajo zasvojenosti, niti evforičnega stanja.
Pogosta zmota o antipsihotikih je tudi, da »nadzirajo« misli kot »kemični prisilni jopič«. Pravilno odmerjena zdravila bolnika ne »zadenejo« in ne vplivajo na njegovo neodvisno razmišljanje. Nekatera zdravila imajo lahko sedativni učinek, ki je koristen predvsem na začetku zdravljenja, če je bolnik zelo vznemirjen. Ko se doseže želeno obvladovanje simptomov, zdravnik odmerek prilagodi ali zamenja zdravljenje.
Zdravila so temelj zdravljenja shizofrenije in najučinkovitejša metoda za obvladovanje simptomov, ki omogočajo bolniku vključiti še druge oblike zdravljenja (psihoterapija, psihosocialni ukrepi) in se vrniti na želeno stopnjo funkcioniranja.

  1. APA Clinical Guidelines. American Psychiatric Association. Practice guidelines for the treatment of patients with schizophrenia. 2004.
  2. Falkai P et al. World J Biol Psychiatry 2005; 6: 132–191.
  3. Kendler KS et al. Arch Gen Psychiatry 1996; 53: 1022–1031.
  4. World Health Organization. The World Health Report: 2001: Mental health: new understanding, new hope.
  5. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders. 4th Edition Text Revision (DSM-IV-TR). Arlington: American Psychiatric Publishing Inc. 2000.
  6. Lieberman JA et al. J Clin Psychiatry 1996; 57 (suppl 9): 5–9.
  7. Breier A et al. Am J Psychiatry 1994; 151: 20–26.
  8. Robinson DG et al. Am J Psychiatry 1999; 156: 544–549.
  9. National Institute for Clinical Excellence. National Clinical Practice Guidelines Number 82.
  10. Howard R et al. Am J Psychiatry 2000; 157: 172–178.
  11. Angermeyer MC et al. Schizophr Bull 1990; 16: 293–307.
  12. Murray RM and Fearon P. J Psychiatr Res 1999; 33: 497–499.
  13. Lang UE et al. Cell Physiol Biochem 2007; 20: 687–702.
  14. Harrigan SM et al. Psychol Med 2003; 33: 97–110.
  15. Bottlender R et al. Schizophr Res 2003; 62: 37–44.
  16. Emsley R et al. Curr Opin Psychiatry 2008; 21: 173–177.
  17. Awad AG et al. Pharmacoeconomics 2008; 26: 149–162.
  18. Keith SJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 997–1005.
  19. Lieberman JA et al. Pharmacol Rev 2008; 60: 358–403.
  20. Tandon R et al. Psychoneuroendocrinology 2003; 28 (suppl 1): 9–26.
  21. Wyatt RJ. Schizophr Bull 1991; 17: 325–351.
  22. Robinson DG et al. Arch Gen Psychiatry 1999; 56: 241–247.
  23. Weiden PJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 886–891.
  24. Koen L et al. Psychosomatics 2007; 48: 128–134.
  25. Novick D et al. Psychiatry Res 2010; 176: 109–113.
  26. Kozma CM et al. Changes in schizophrenia-related hospitalization and ER use among patients receiving paliperidone palmitate. Current Medical Research and Opinion. 2011.27; 1603–1611.

EM-25345/201222

Sorodne vsebine

Neprekinjeno jemanje zdravil je ključnega pomena
Vrste zdravil
Neželeni učinki
Logo Janssen | Pharmaceutical Companies of Johnson & Johnson