In this page
O bolezni
Shizofrenija je večplastna bolezen, pri kateri ne gre za razcepljeno osebnost, temveč za kronično stanje, ki nastane zaradi motenj v delovanju možganov.
To pogosto vodi v spremembe razmišljanja ali vedenja, ki jih povzročajo psihotični simptomi: motnje zaznavanja (halucinacije), zmotna prepričanja (blodnje) in motnje mišljenja.
Bolnik lahko sliši, vidi, vonja ali čuti, česar drugi okoli njega ne morejo (halucinacije), npr. ima prisluhe; ti so ena izmed najpogostejših halucinacij. Oseba z blodnjami trdno verjame v svoja prepričanja, čeprav zanje ne obstajajo nikakršni dokazi. Primer blodenj je prepričanje, da bolniku drugi berejo misli ali jih obvladujejo z namenom škodovanja. Bolnikov svet je zaradi halucinacij in blodenj popačen, zato je bolnik lahko prestrašen, zaskrbljen ali zmeden. Ti občutki se včasih tako stopnjujejo, da se oboleli boji samega sebe ali plaši okolico.
Razmišljanje o shizofreniji je bilo včasih usmerjeno v delitev prizadetih oseb v dve kategoriji: bolnike, ki »so bolni«, in bolnike, ki »so dobro«. Pojmovanje besedne zveze »biti dobro« se je posodobilo in vključuje vsa stanja od akutne faze do različnih stopenj funkcioniranja in »dobrega počutja«. To pomeni, da se bolniki s shizofrenijo lahko počutijo bolje zaradi obvladovanja bolezni, s tem pa razvijejo stopnjo funkcioniranja, ki jim ustreza, oz. se vrnejo na takšno stopnjo. Številni dejavniki vplivajo na ta proces, korist vsakega dejavnika posebej pa je individualna.
Diagnoza
Zdravljenje in možnost popolnega okrevanja sta uspešnejša, če ob pojavu simptomov bolnik poišče takojšnjo zdravniško pomoč.
Simptomi
Prvi znaki shizofrenije se navadno pokažejo pri mladih v obdobju odraščanja, lahko pa se pojavijo tudi pri odraslih po 40. letu.10
Vzroki
Vzrok za nastanek shizofrenije, kot tudi nekaterih drugih kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni), je preplet različnih dejavnikov.
Čas po diagnozi
Diagnoza shizofrenije lahko v vas zbudi nelagodne in nasprotujoče si občutke.
