Biološka zdravila predstavljajo velik napredek pri nadzoru luskavice. Predpisujemo jih bolnikom z zmerno do hudo luskavico, ki se niso odzvali na konvencionalno sistemsko zdravljenje ali fototerapijo. Pri zdravljenju luskavice z biološkimi zdravili je potreben skrben nadzor dermatologa.
Biološka zdravila so monoklonska protitelesa, majhne proteinske molekule, ki z vezavo na specifične posrednike vnetja zavirajo njihovo delovanje ter s tem nastanek kožnih sprememb. Učinkovita so tudi pri zdravljenju luskavičnega artritisa. Dajejo se v obliki podkožnih injekcij ali z intravensko infuzijo. Izboljšanje simptomov je običajno zelo hitro. So relativno varna, imajo manj neželenih učinkov kot konvencionalna zdravila in so učinkovitejša. Zdravljenje z biološkimi zdravili znatno izboljša kakovost in udobje življenja.
Kako poteka zdravljenje z biološkimi zdravili?
Pred uvedbo biološkega zdravila je potrebno opraviti več preiskav, s katerimi se preveri splošno zdravstveno stanje bolnika. Potrebno je izključiti latentno okužbo s tuberkulozo ter okužbo z virusi hepatitisa B in C ter HIV. Med zdravljenjem mora bolnik opravljati redne kontrole pri dermatologu.
Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z biološkim zdravilom so reakcije na mestu injiciranja zdravila, ki pa so običajno blage in zaradi nje zdravljenja ni potrebno prekiniti. Bolniki, ki prejemajo biološka zdravila so imunsko oslabljeni, zato pri njih obstaja večje tveganje za razvoj resnih okužb. Ob pojavu nejasnih bolezenskih znakov, kot so povišana telesna temperature, kašelj, znojenje, utrujenost, je potrebno čimprej ugotoviti diagnozo in uvesti specifično zdravljenje.
Poleg večjega tveganja za razvoj okužb so bolniki ob dolgotrajnem zdravljenju z biološkim zdravilom bolj dovzetni za razvoj nekaterih malignih obolenj.