Odzivi okolice na simptome
Odzivi okolice na simptome
Bolnikovi bližnji pogosto niso prepričani, kako se najustrezneje odzvati na njegovo nenavadno vedenje in govorjenje.
Zmotna prepričanja in halucinacije so za bolnika s shizofrenijo resničnost in sestavljajo njegov svet. Namesto da bi se svojci strinjali z bolnikovim popačenim zaznavanjem okolice, je bolje, da izrazijo nestrinjanje z njegovim dojemanjem, oz. povedo, da okolico doživljajo drugače.
Skrbniki naj ne nasprotujejo bolnikovim prepričanjem, čeprav se z blodnjami ne smejo strinjati ali jih potrjevati. Odziv okolice lahko vpliva na bolnikovo samozavest in shajanje z nastalim položajem, zato lahko vodi v ponovitev bolezni.
Koristno je, če svojci spremljajo ali zapisujejo simptome, vzorce jemanja zdravil in odmerkov teh ter učinkov zdravljenja, vendar le z bolnikovim strinjanjem oz. védenjem. Opazovanje simptomov pomaga pri prepoznavanju zgodnjih znakov ponovitve bolezni.
Družinski člani pogosto prvi prepoznajo znake morebitne ponovitve bolezni, npr. socialni umik ali spremembe v vzorcih spanja. Vračanje psihoze se lahko zazna zgodaj in z ustreznim ukrepanjem je ponovitev bolezni mogoče preprečiti.
Če svojci vedo, katera zdravila so v preteklosti učinkovala in pri katerih so se pojavili neželeni učinki, lahko izbrani zdravnik hitro predpiše ustrezno zdravljenje.
Literatura
- APA Clinical Guidelines. American Psychiatric Association. Practice guidelines for the treatment of patients with schizophrenia. 2004.
- Falkai P et al. World J Biol Psychiatry 2005; 6: 132–191.
- Kendler KS et al. Arch Gen Psychiatry 1996; 53: 1022–1031.
- World Health Organization. The World Health Report: 2001: Mental health: new understanding, new hope.
- American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders. 4th Edition Text Revision (DSM-IV-TR). Arlington: American Psychiatric Publishing Inc. 2000.
- Lieberman JA et al. J Clin Psychiatry 1996; 57 (suppl 9): 5–9.
- Breier A et al. Am J Psychiatry 1994; 151: 20–26.
- Robinson DG et al. Am J Psychiatry 1999; 156: 544–549.
- National Institute for Clinical Excellence. National Clinical Practice Guidelines Number 82.
- Howard R et al. Am J Psychiatry 2000; 157: 172–178.
- Angermeyer MC et al. Schizophr Bull 1990; 16: 293–307.
- Murray RM and Fearon P. J Psychiatr Res 1999; 33: 497–499.
- Lang UE et al. Cell Physiol Biochem 2007; 20: 687–702.
- Harrigan SM et al. Psychol Med 2003; 33: 97–110.
- Bottlender R et al. Schizophr Res 2003; 62: 37–44.
- Emsley R et al. Curr Opin Psychiatry 2008; 21: 173–177.
- Awad AG et al. Pharmacoeconomics 2008; 26: 149–162.
- Keith SJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 997–1005.
- Lieberman JA et al. Pharmacol Rev 2008; 60: 358–403.
- Tandon R et al. Psychoneuroendocrinology 2003; 28 (suppl 1): 9–26.
- Wyatt RJ. Schizophr Bull 1991; 17: 325–351.
- Robinson DG et al. Arch Gen Psychiatry 1999; 56: 241–247.
- Weiden PJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 886–891.
- Koen L et al. Psychosomatics 2007; 48: 128–134.
- Novick D et al. Psychiatry Res 2010; 176: 109–113.
- Kozma CM et al. Changes in schizophrenia-related hospitalization and ER use among patients receiving paliperidone palmitate. Current Medical Research and Opinion. 2011.27; 1603–1611.
EM-25345/201222
Sorodne vsebine
