Rak prostate

Napredovali rak prostate

Avtor: Marija Ivanović

Rak prostate je maligna tvorba v prostati. Je drugi najpogostejši vzrok za nastanek raka pri moških, s približno 1,3 milijoni novih primerov letno na svetu. Največji dejavnik tveganja je starost. Zbolevanje za rakom prostate se znatno poveča po 50. letu starosti.1

Rak prostate se razvršča glede na obseg (velikost in razširjenost) bolezni. Poznamo štiri stadije raka prostate:

  • Stadij I in II – lokalna bolezen: rakave celice so omejene na prostato, bolezen je v velikem odstotku ozdravljiva.
  • Stadij III - lokalno napredovala bolezen: rakave celice so se razširile v okoliško tkivo (npr. vrat sečnega mehurja, danko, bezgavke v bližini prostate itd.) Z multimodalnim pristopom je stanje še vedno potencialno ozdravljivo.
  • Stadij IV – napredovala ali metastatska bolezen: rakave celice so se razširile izven prostate in bližnjih tkiv. Bolezen ni ozdravljiva, vendar jo je mogoče obvladati. Ta članek se osredotoča na obvladovanje napredovale bolezni.2, 3

Znaki in simptomi

Bolniki z napredovalim rakom prostate imajo lahko znake in simptome lokalno razširjenega raka prostate, simptome, značilne za mesto in velikost metastaz, in/ali splošne znake in simptome metastatske bolezni.

Simptomi lokalno razširjenega raka prostate: motnje uriniranja (urgenca, slaboten ali prekinjen curek urina, pogosto uriniranje, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem itd), motnje erekcije in težave z ejakulacijo, motnje pri odvajanju blata, bolečine v medenici itd.

Simptomi zaradi razširjenosti metastaz: bolečine v kosteh, otekanje spodnjih okončin, zlatenica, zadihanost, nevrološke motnje itd.

Splošni znaki in simptomi: izguba energije, občutek šibkosti ali utrujenosti, nenamerna izguba teže in izguba apetita, pospešen srčni utrip itd.

Noben od navedenih simptomov ni specifičen za raka prostate, lahko jih povzročijo tudi druge okoliščine. Vendar nekateri bolniki ne kažejo nobenih znakov ali simptomov.

Diagnoza

Za določitev razširjenosti in nadaljnjo klasifikacijo raka prostate se lahko izvedejo nekateri testi.

VZOREC KRVI: za določitev ravni in sprememb tumorskega označevalca– PSA (za prostato specifični antigen). Višja kot je raven PSA, večja je verjetnost napredovale bolezni. Kljub temu običajna raven PSA ne zagotavlja odsotnosti raka prostate.
Poleg PSA bo vaš zdravnik pred začetkom sistemskega zdravljenja naredil celotno krvno sliko. To bo pomagalo oceniti delovanje organov (npr. delovanje ledvic in jeter) in lahko posredno pokaže, kam se je rak razširil (npr. test delovanja jeter, metastaze v jetrih ipd). Poleg tega se včasih določijo tudi ravni testosterona.

SKENIRANJE KOSTI: je slikovna tehnika za določanje širjenja metastaz na kosti. Izvaja se z intravenskim nanašanjem majhnih količin radioaktivnega kontrasta, ki se kopiči v kosteh. Posledično kosti, ki jih prizadene rak, zberejo več kontrasta in so na slikah videti temnejše.

CT SLIKANJE (RAČUNALNIŠKA TOMOGRAFIJA): napredna tehnika rentgenskega slikanja v kombinaciji z računalniškimi izračuni za podroben pregled tkiv. Običajno se izvaja s kontrastom za določanje širjenja bolezni v mehka tkiva (npr. jetra, bezgavke) in na kosti.

MRI (MAGNETNORESONANČNO SLIKANJE): skeniranje, ki uporablja magnetna polja in radijske valove za podrobne slike tkiv. Običajno se uporablja z intravenskim kontrastom. Pri napredovalem raku prostate se uporablja za opredelitev kompresije hrbtenjače, leptomeningealne bolezni ali možganskih metastaz pri simptomatskih bolnikih ter občasno pred načrtovanjem obsevanja.

PET CT (POZITRONSKA EMISIJSKA TOMOGRAFIJA): je še natančnejša slikovna tehnika pri raku prostate. Z uporabo posebnih radioaktivnih kontrastov je mogoče opaziti tudi najmanjše metastaze (mikrometastaze).

BIOPSIJA: vzame se vzorec neobičajnega tkiva, ki se ga pregleda pod mikroskopom ter nato kemično analizira, da se pridobi čim več informacij. Patolog pogleda za prisotnost malignih celic in njihov izvor. Nadalje se določi ocena po Gleasonu, ki kaže, kako agresiven je vaš rak. Ocena se giblje med 6 in 10, pri čemer je 6 nizka stopnja, 7 zmerna stopnja in 8 do 10 visoka stopnja. Pri metastatski bolezni se lahko tkivo odvzame iz prostate ali katerega koli mesta metastaze. Če se bolezen razširi po radikalnem zdravljenju, biopsija ni potrebna (stopnja raka je bila že določena), lahko pa je v pomoč pri določanju stadija in ugotavljanju, ali so se rakave celice spremenile. 2, 3

Zdravljenje

Cilj zdravljenja napredovale bolezni je upočasniti rast in širjenje raka ter izboljšati kakovost življenja. Področje zdravljenja se dandanes hitro razvija, potem ko je mnogo desetletij obstajalo le nekaj možnosti zdravljenja.

Načrt zdravljenja je odvisen od značilnosti bolezni in lastnosti bolnika.

Značilnosti bolezni: poleg stadija in ocene po Gleasonu se opredeli tudi, ali se vaša bolezen odziva na zdravljenje z deprivacijo androgenov. Razlikujemo hormonsko občutljive in hormonsko odporne bolezni (poznane tudi kot na kastracijo občutljive in na kastracijo odporne bolezni). Bolezen se opredeli kot primarno metastatska (prisotnost metastaz v času diagnoze) ali kot ponovljena bolezen (bolezen se je ponovila, potem ko je bila v preteklosti že zdravljena). Hitrost PSA in preteklo zdravljenje raka prostate vplivata na izbiro zdravljenja.

Lastnosti bolnika: Na izbiro zdravljenja vplivajo tudi bolnikova starost, funkcionalno stanje, druge zdravstvene težave, pričakovani neželeni učinki zdravljenja in želje bolnika.

Preden se odločite katero zdravljenje bo najboljše, se posvetujte s svojim zdravnikom, da boste bolje razumeli možnosti zdravljenja. Pogovorite se o svojih strahovih in pričakovanjih. Razimislite, kako bodo zdravljenje in neželeni učinki vplivali na vaše življenje. Po potrebi pridobite drugo mnenje.

ADT (zdravljenje z deprivacijo androgenov): je temelj zdravljenja napredovalega raka prostate. Moški spolni hormoni- androgeni (pretežno testosteron) so glavni dejavnik za rast in širjenje celic raka prostate. Zato izbrano zdravljenje blokira omenjene hormone. To se lahko izvede kirurško ali z zdravili. Kirurški postopek zajema odstranitev obeh mod, kjer se tvori večina testosterona. Zdravljenje z zdravili vključuje LHRH agoniste ali antagoniste. To so sintetični hormoni, ki zaustavijo proizvodnjo testosterona. ADT je prva predlagana možnost zdravljenja pri bolniku z napredovalim rakom prostate. Običajno kombinira z drugimi načini zdravljenja.

NEŽELENI UČINKI: odvzem testosterona moškemu ima lahko fizične in čustvene posledice. Moški lahko občuti vročinske oblive, utrujenost (občutek izčrpanosti), pridobi telesno težo, ima težave z ejakulacijo, izgubi željo po spolnosti, ima težave z depresijo itd. Poleg tega se poveča tveganje za osteoporozo, diabetes in srčni napad. Vendar se pri večini moških pojavi le nekaj neželenih učinkov ADT, nekateri od njih pa se lahko zmanjšajo z dieto in telesno vadbo.

ZDRAVLJENJE USMERJENO NA SIGNALIZIRANJE ANDROGENOV: gre za nova zdravila, ki so postala na voljo v zadnjem desetletju. Pomagajo odpraviti učinke androgenov, ki se tvorijo zunaj mod. Lahko vplivajo na tvorbo androgenov ali blokirajo njihovo signaliziranje do celic, kar preprečuje njihovo rast in širjenje. Na trgu je nekaj možnosti, ki imajo podobne klinične učinke. Odmerja se jih peroralno kot tablete. Zdravljenje lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let, odvisno od odziva bolezni in profila neželenih učinkov.

NEŽELENI UČINKI: razlikujejo se med omenjenimi zdravili. So redki, vendar lahko nekateri bistveno vplivajo na kakovost življenja. Nekateri neželeni učinki zajemajo utrujenost, vročinske oblive, povišan krvni tlak, motnje elektrolitov in delovanja jeter, glavobol, šibkost, padce, motnost, epileptične napade.

KEMOTERAPIJA: neposredno uničuje rakave celice. To lahko upočasni rast in širjenje raka prostate. Pomaga lahko tudi pri lajšanju simptomov bolezni (npr. lajšanje bolečin).

Kemoterapija na osnovi taksanov se pri raku prostate uporablja v različnih fazah bolezni. Včasih se uporabi zdravljenje na osnovi platine, še posebno kadar so standardne možnosti izčrpane. V izjemnih primerih se lahko uporabi tudi kombinacija kemoterapije. Kemoterapija se daje intravensko. Odmerjanje in pogostost kemoterapije sta regulirani in se lahko med zdravljenjem spreminjata.

NEŽELENI UČINKI: so posledica škodljivih vplivov na zdrave celice. Najpogostejši neželeni učinki so utrujenost, slabost, moten občutek za okus, bruhanje, izpadanje las, spremembe kože in nohtov, spremembe v dotiku in povečano tveganje za okužbo. Večina neželenih učinkov preneha s prenehanjem kemoterapije.

RADIOTERAPEVTIK: je radioaktivno zdravilo, ki cilja na rakave celice v kosteh. Celice napada z majhno količino sevanja na točno določenih delih, na katerih rastejo rakave celice. Posebno koristen je pri bolnikih, ki imajo simptome zaradi kostnih metastaz.

NEŽELENI UČINKI: zdravljenje se običajno dobro prenaša, vendar se lahko pojavijo utrujenost, slabost, bruhanje, driska, nizka vrednost trombocitov ali zlom kosti.

RADIOTERAPIJA: za neposredno pobijanje rakavih celic uporablja visokoenergijske rentgenske žarke. Pri metastatskem raku prostate se uporablja za lajšanje simptomov zaradi širjenja metastaz in je najpogosteje usmerjena na kostne metastaze. Pri oligometastatski bolezni (bolezen z le nekaj metastazami) se včasih uporablja za boljše nadziranje raka z obsevanjem prostate in/ali metastaz. Obsevanje lahko obsega eno ali več terapij.

NEŽELENI UČINKI: so redki. Najpogosteje bolniki opazijo utrujenost, včasih opazijo spremembe kože. Če je prostata obsevana, lahko bolniki opazijo težave z uriniranjem ali črevesjem.

NOVE OBLIKE ZDRAVLJENJA: pri metastatskem raku prostate so pokazale ugoden rezultat. Nekatere oblike se lahko predpišejo samo skupinam bolnikov, ki imajo v rakavih celicah specifične mutacije ali biooznačevalce (npr. BRCA mutacije, PIK3CA mutacije, mikrosatelitska nestabilnost itd.). S profiliranjem genskega materiala bolnikov ali tumorskih celic so lahko bolj specifična zdravila bolj učinkovita.

KLINIČNE ŠTUDIJE: preizkušajo novo možnost zdravljenja, da ugotovijo njeno učinkovitost in varnost. Cilj klinične študije je izboljšati trenutno standardno zdravljenje. Bolnike spodbujamo k sodelovanju v kliničnih študijah. S svojim zdravnikom se posvetujte o morebitnih kliničnih študijah in o možnih koristih in tveganjih.

PODPORNO ZDRAVLJENJE: bolnikom omogoča zdravljenje simptomov bolezni, preprečevanje in zdravljenje neželenih učinkov zdravljenja ter psihosocialno pomoč. Npr. bolnikom na kemoterapiji so na voljo zdravila za preprečevanje in/ali zdravljenje slabosti, nekaterim so na voljo injekcije za zmanjšanje tveganja okužbe itd. Za krepitev kosti se bolnike spodbuja k jemanju prehranskih dopolnil z vitaminom D in kalcijem, nekaterim pa se priporočajo sredstva za spreminjanje kosti, ki pomagajo preprečevati poškodbe kosti (npr. zlom kosti). Poleg tega lahko bolniki, ki postanejo depresivni, prejmejo antidepresive in psihološko svetovanje. Možnosti je ogromno, zato je najbolje, da se o njih posvetujete s svojim zdravnikom. 2, 3

Spremljanje

Med zdravljenjem se izvede več diagnostičnih preiskav, da se ugotovi učinkovitost in neželene učinke zdravljenja. Najpogosteje se opravijo redni pregledi krvi in slikovne preiskave. Razpored omenjenih preiskav se določi na začetku zdravljenja. 2, 3

Kakovost življenja

Namen vsakega zdravljenja je poleg obvladovanja bolezni ohraniti ali izboljšati kakovost življenja. Nekatere oblike zdravljenja lahko zaradi neželenih učinkov poslabšajo kakovost življenja v času zdravljenja, vendar večina neželenih učinkov preneha, ko preneha zdravljenje.

Dobra prehrana in gibanje sta ključnega pomena za ohranjanje dobrega funkcionalnega stanja, kar vam bo pomagalo bolje prenašati sistemsko zdravljenje in se boriti proti bolezni. V svojo prehrano poskusite vključiti vse skupine živil. Izogibajte se predelani hrani. Poslušajte svoje telo in jejte hrano, v kateri uživate, medtem pa ohranjajte zdravo prehrano. Glede prehranjevanja se posvetujte s svojim zdravnikom in dietetikom. Poleg tega poskusite doseči 150 minut vadbe na teden. Izberite vadbo, ki vam je všeč, ter vključite aerobne vaje, vaje za pridobivanje mišične mase in vaje za izboljšanje ravnotežja. Telesna aktivnost bo pripomogla k dvigu energije, boljšemu spancu in dobremu počutju.

Življenje z rakom je lahko neznosno in pri bolniku privede do tesnobe ali depresije. Pogovorite se z družino in prijatelji o svojih občutkih in po potrebi poiščite strokovno pomoč. Pomaga vam lahko tudi pogovor z drugimi bolniki z rakom prostate ali vključitev v podporno skupino. Poleg tega lahko duhovnost pomaga pri čustvenem stresu (npr. molitev, meditacija itd.).2, 3

Izjava o omejitvi odgovornosti
Vsebina te spletne strani je namenjena informiranju in izobraževanju. Za osebni nasvet se prosimo obrnite na svojega zdravnika. Glede vseh vprašanj v zvezi z zdravstvenim stanjem se prav tako posvetujte z zdravnikom. Pred začetkom jemanja zdravil, vključno z zdravili brez recepta ali prehranskimi dopolnili, se posvetujte s svojim zdravnikom.

  1. Sung H et al. Global cancer statistics 2020: GLOBOCAN estimates of incidence and mortality worldwide for 36 Cancer in 185 countries; Ca Cancer J Clin 2021; 71: 209-249
  2. EAU Guidelines. Edn. Presented at the EAU Annual Congress Milan 2021. ISBN 978-94-92671-13-4
  3. C. Parker et al. Prostate cancer: ESMO Clinical Practice Guidelines for diagnosis, treatment and follow-up; Ann of Oncol, Jun 2020